Ukrajina se pripravlja na zimo: kako ji bo uspelo dočakati pomlad?

Po tako imenovanem zgodovinskem vrhu med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ruskim voditeljem Vladimirjem Putinom pred dvema tednoma ter po srečanjih z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi zavezniki je bilo videti, da bi se lahko diplomatski proces glede Ukrajine znova zagnal.

Toda to upanje je hitro zamrlo, potem ko je Putin sprožil enega najobsežnejših napadov na civilno infrastrukturo od začetka ofenzive februarja 2022, pri čemer je bil glavni cilj elektroenergetsko omrežje, ki je življenjsko pomembno za preživetje v prihajajoči zimi.

Trump je želel nadaljevati mirovna prizadevanja, vključno z morebitnim srečanjem med Putinom in Zelenskim, a ruski voditelj očitno računa na povsem drugo taktiko, poroča CNN. Njegov cilj je zlomiti voljo Ukrajincev v surovih zimskih razmerah. Gre za grobo strategijo, s katero Ukrajincem sporoča: "Sprejmite moje pogoje, ali pa zmrznite v svojih domovih."

Takšno strategijo je Putin uporabil že v prejšnjih dveh zimah, a brez uspeha – predvsem zaradi podpore, ki jo je Kijevu zagotavljal Washington. Zdaj pa se ob bližajoči zimi avtor analize Brett H. McGurk sprašuje: ali bodo ZDA Ukrajini tokrat še vedno pripravljene pomagati?

Priprave na zimo

Eden od manj opaženih, a ključnih vidikov vojne v Ukrajini je bila strateška priprava države na ruski napad z vidika energije – pobuda, ki so jo vodile ZDA. Cilj je bil povezati ukrajinsko elektroenergetsko omrežje z evropskim, prekiniti odvisnost od Rusije ter pred vsako zimo zagotoviti dodatne energetske vire.

To nalogo je že pred vojno vodil energetski odposlanec Joeja Bidna Amos Hochstein, ob sodelovanju sprva skeptičnih evropskih zaveznic, ali bo Rusija sploh napadla, navaja CNN. Preklop na evropski sistem se je zgodil le nekaj ur pred ruskim raketnim napadom 24. februarja 2022.

Ko se je tisto leto bližala zima, je Washington vodil usklajen napor za okrepitev ukrajinske energetske odpornosti – od pošiljanja mobilnih generatorjev in rezervnih virov elektrike za ključno infrastrukturo do grelcev za ranljiva območja in zagotavljanja stalnega dotoka energije v Ukrajino, tako iz Evrope kot Bližnjega vzhoda.

V začetku leta 2023 je Kijev obiskal zunanji minister Savdske Arabije, ki je obljubil 300 milijonov dolarjev za energijo in 100 milijonov dolarjev humanitarne pomoči. Združeni arabski emirati in Katar so okrepili izvoz energije v Evropo in tako posredno utrdili ukrajinsko oskrbo. Skupaj z milima zimama je ta globalni napor Ukrajini omogočil, da je dve sezoni preživela brez večjih pretresov. A letošnja zima bo morda drugačna — in to iz vsaj treh razlogov, navaja analiza CNN.

Prvič, vremenski modeli napovedujejo blag začetek zime, nato pa izjemno mrzel januar in februar. Drugič, Rusija je s pomočjo Irana letos močno okrepila svoj arzenal dronov in ima še vedno dovolj raket, da lahko povzroča velike škode. Tretjič, za zdaj ni znakov, da Washington pripravlja tako obsežen odziv, kot ga je v preteklih letih.

Evropa medtem stopa v ospredje, in sicer s 500 milijoni evrov za dodatni uvoz plina in programi za obnovo uničene infrastrukture. Ti ukrepi bi v najboljšem primeru lahko dopolnili ameriško pomoč in se povezali v skupen, usklajen program pod vodstvom Washingtona.

A februarja je Trumpova administracija ukinila glavni program za vzdrževanje ukrajinskega elektroenergetskega sistema, od takrat pa skoraj ni informacij o novi ameriški strategiji. To je mogoče razložiti s poudarkom na diplomaciji in upanjem na preboj, ki pa se ni zgodil, poroča CNN. Zdaj, ko se približuje nova zima, ostaja ključno vprašanje: ali bo Bela hiša spremenila smer in okrepila evropske pobude – da bi Ukrajini pomagala preživeti ter zaščitila življenja.

Poletje ruskih zaostrovanj

Trump pogosto zatrjuje, da Rusija med njegovim mandatom nikoli ne bi napadla Ukrajine – trditev, ki je vprašljiva, a je ni mogoče dokončno ovreči. Dejstvo pa je, da je Putin po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo vojno močno zaostril. V prvih šestih mesecih njegovega mandata se je število ruskih zračnih napadov z droni in raketami podvojilo v primerjavi z zadnjim polletjem pod Bidnom, Rusija pa je sprožila tudi nove ofenzive na vzhodni fronti.

Poletje so zaznamovali najobsežnejši napadi doslej. Maja in junija je Rusija prvič izvedla obsežne zračne napade s stotinami dronov in raket, vrhunec pa je bil 29. junija, ko je izstrelila več kot 500 projektilov – največ doslej. Podoben napad je sledil 27. avgusta, z nekoliko manjšim deležem balističnih raket, ki povzročijo največ škode.

Zadnje operacije so bile usmerjene v elektroenergetske postaje, plinsko infrastrukturo in termoelektrarne, več kot 100.000 gospodinjstev pa je ostalo brez elektrike. Po podatkih ukrajinskega ministrstva za energetiko je bilo letos zabeleženih skoraj 3.000 tovrstnih napadov.

Ukrajina se je odzvala s ciljnimi napadi na ruske rafinerije in energetsko infrastrukturo – z namenom zmanjšati prihodke, ki jih Rusija prejema z izvozom. Ti udari se bistveno razlikujejo od ruskih, saj imajo vojaško logiko in obrambni namen, medtem ko so ruski napadi usmerjeni v civiliste in ustrahovanje prebivalstva, piše CNN.

Kljub temu Kijev ostaja odprt za pogajanja in je pripravljen prisluhniti Trumpovim pozivom k premirju. Moskva pa je te pozive doslej zavračala – in se nanje odzivala z vedno hujšimi napadi.

Žarek upanja po nedavnih srečanjih

Evropski voditelji so pozdravili Trumpova prizadevanja za zmanjšanje napetosti in možnost srečanja med Putinom in Zelenskim. Generalni sekretar Nata Mark Rutte ga je označil za "edinega človeka ta hip, ki je sposoben ustaviti Putina".

Srečanja so prinesla nekaj napredka pri dveh ključnih vprašanjih, ki jih bo prej kot slej treba rešiti za končanje vojne, in sicer ozemeljskih zamenjavah in varnostnih jamstvih, v analizi piše CNN. Putin zahteva ozemlja, ki jih ni osvojil, Ukrajina pa jih vidi kot svoj "obrambni pas", nujen za zaustavitev ruskih prodorov.

Odpoved tem območjem vojne ne bi končala, temveč odprla vrata novi. Zato bo, ko bo napočil čas za pogovore o zemljevidih, ključno, da Ukrajina dobi varnostna jamstva ZDA in zahodnih sil, ki bi preprečila vnovične ruske ofenzive.

Ta srečanja so prvič prinesla resnejšo razpravo v Trumpovi administraciji o takšnih jamstvih, ki naj bi vključevala ameriško obveščevalno in zračno podporo evropskim vojaškim silam na terenu v Ukrajini, skupaj z diplomatsko zavezo, da bi te sile Ukrajini pomagale v primeru novega napada. To še ni dokončno, a nakazuje, kaj bo potrebno za mir, poroča CNN.

Za zdaj pa Putin ne kaže pripravljenosti na konec vojne. Nizi novih napadov na ukrajinske civiliste in infrastrukturo so zatrli upanje na hitro diplomacijo. Kot je zapisal nemški kancler Friedrich Merz: "Pripravljam se na dolgo vojno v Ukrajini."

Diplomacija še ni mrtva

Po vrhu med Trumpom in Putinom na Aljaski je jasno, da mora Bela hiša prilagoditi svojo strategijo novi realnosti. Cilj ne sme biti le, da Ukrajina preživi zimo, temveč da iz nje izide močnejša – z jasnimi varnostnimi jamstvi, ko se diplomacija znova aktivira.

Diplomacija z Moskvo lahko uspe le, če ZDA pokažejo, da bo nadaljevanje vojne za Putina vedno dražje. To pomeni stalno vojaško podporo Ukrajini prek Nata in dosledno izvajanje sankcij, ki jih je Trump obljubil, a še nikoli v celoti uresničil. Washington je sicer zvišal carine za Indijo zaradi nakupov ruskih energentov, a je do Kitajske, ki kupi skoraj polovico ruskega izvoza nafte, ostal zadržan.

Dodatni pritisk bi lahko prinesla zakonodaja Graham–Blumenthal, ki predvideva stroge sankcije proti ruskemu finančnemu sistemu in kupcem ruske nafte ter ima podporo kar 84 senatorjev. Sprejem zakona bi bil jasen odgovor na Putinove poteze in bi Trumpu omogočil pokazati, da je bil njegov cilj srečanja v ZDA zaustaviti vojno v Ukrajini.

Popolna podpora Ukrajini v prihajajoči zimi skupaj z jasnim sporočilom Moskvi, da pri stopnjevanju vojne nima prostih rok, ponuja najboljšo možnost, da se spomladi znova odpre prostor za resno diplomacijo.

Ni pa nobenega zagotovila, da bo Bela hiša te ukrepe res sprejela – in če jih ne bo, se bo pot do miru v Ukrajini še bolj oddaljila.